Organiziranost

ORGANIZACIJA

JAVNE GASILSKE SLUŽBE

V MESTNI OBČINI LJUBLJANA

1. Uvodna beseda
2. Določitev enot za opravljanje javne gasilske službe
3. Obseg in način opravljanja javne gasilske službe
4. Aktiviranje gasilskih enot
5. Organi vodenja
6. Delovanje GBL v skladu s pogodbami in dogovori
7. Organiziranost GBL

1. UVOD

Javno gasilsko službo Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: JGS MOL) sestavljajo ena poklicna in 35 prostovoljnih gasilskih enot. JGS MOL ima enega poveljnika – poveljnika gasilske brigade Ljubljana (v nadaljevanju: GBL), ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča vodja izmene GBL. Pri načrtnem in usklajenem pripravljanju na delovanje JGS poveljniku pomaga poveljstvo, ki ga sestavljajo poveljnik, namestnik poveljnika in dva podpoveljnika Gasilske zveze Ljubljana (v nadaljevanju: GZL), sektorski poveljniki, člani strokovnega sveta GBL in predstavniki Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo. To je določeno tudi s posebnim občinskim sklepom. Pri operativnem delovanju poveljniška struktura GZL poveljuje prostovoljnim gasilskim enotam v skladu z odločitvami, ki jih pri vodenju intervencije sprejme poveljnik JGS MOL oz. vodja izmene GBL.

V JGS MOL je GBL osrednja gasilska enota, torej tista, ki je namenjena prvemu posredovanju na vsem območju MOL. Prostovoljne gasilske enote PGD so organizirane v štirih sektorjih, vsaka ima svoje območje delovanja. Glede na potrebe lahko nadrejeni poveljnik v JGS odloči, da katerakoli prostovoljna gasilska enota izvaja aktivnosti kjerkoli na območju MOL.

Od GBL ustanovitelj – MOL pričakuje, da je organizirana tako, da je sposobna izvoziti na intervencijo v eni minuti od prejema obvestila o nesreči, da je njena opremljenost in usposobljenost tako za vodenje JGS kot za samo izvajanje reševanja ob različnih nesrečah na visoki ravni. Od prostovoljnih gasilskih enot, ki so določene kot osrednje enote gasilskih sektorjev, se pričakuje, da osnovna operativna ekipa izven delovnega časa izvozi v petih minutah, v delovnem času pa v petnajstih minutah. Od ostalih prostovoljnih gasilskih enot pa se pričakuje, da so sposobne izven delovnega časa izvoziti v najmanj petnajstih minutah. Od vseh prostovoljnih gasilskih enot se pričakuje, da so sposobne (organizirane, opremljene in usposobljene) za preskrbo s požarno vodo, izvajanje zunanjega napada in osnovno reševanje ob potresu. Posamezne enote pa so ali bodo sposobne tudi za reševanje ob poplavah, nesrečah v prometu, nesrečah z nevarnimi snovmi (kot podpora poklicni enoti), za nudenje prve pomoči, za preskrbo z vodo ipd. Delo na področju JGS bo v prihodnosti usmerjeno k doseganju teh kriterijev: hitrosti, usposobljenosti, učinkovitosti in po tem bodo JGS ocenjevali tudi prebivalci. Z vzpostavljeno možnostjo za vadbo v nadzorovanem ognju (t.i. hot fire training) v Sloveniji, pa bomo težili k temu, da bodo za notranji napad usposobljene tudi prostovoljne gasilske enote, ki so določene za osrednje enote gasilskih sektorjev.

2. DOLOČITEV ENOT ZA OPRAVLJANJE JAVNE GASILSKE SLUŽBE

Enote za opravljanje JGS so določene v 2. členu Sklepa o izvajanju javne gasilske službe v Mestni občini Ljubljana, št. 845-2/2006-6 z dne 27. 1. 2006. Te enote so:

– poklicna gasilska enota – Gasilska brigada Ljubljana (GBL),

– Gasilska zveza Ljubljana,

– 35 prostovoljnih gasilskih enot.

3. OBSEG IN NAČIN OPRAVLJANJA JAVNE GASILSKE SLUŽBE

Enote JGS izvajajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve skladu s 3. členom ZGas oziroma izvajajo operativne naloge gasilstva, ki so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom v skadu s 5. točko 5. člena ZGas.

Enote JGS izvajajo oziroma sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, zlasti tistimi v skladu z 71. členom in zaščitnih ukrepov v skladu z 59., 61., 62., 63., 64., 65., 67., 69., 70. členom Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/1994, 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001, 41/2004) (ZVNDN).

Gasilske enote in operativni gasilci izvajajo tiste od navedenih nalog, za katere so psihofizično sposobni, usposobljeni in opremljeni.

Obseg opravljanja nalog oziroma vrsta nalog, ki jih izvajajo enote, se natančneje določajo v pogodbah o opravljanju JGS, ki jih MOL sklene z GBL, GZL, PGD in GD. Za GBL obseg oziroma vrsto nalog določa tudi akt o njeni ustanovitvi.

Način izvajanja nalog se določi v operativnem gasilskem načrtu in v načrtih MOL za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah.

4. AKTIVIRANJE GASILSKIH ENOT

Aktiviranje enot JGS je urejeno zlasti z Navodilom o načinu delovanja gasilskih enot za izvajanje javne gasilske službe v Mestni občini Ljubljana (št. 845-38/2005-2 z dne 29. 9. 2005).

Za aktiviranje vseh enot JGS je pristojna GBL, izjemoma OZRCO. Za izvedbo aktiviranja je odgovoren ReCO, razen kadar GBL za aktiviranje uporabi radijske zveze.

Aktiviranje prostovoljnih enot JGS ReCO praviloma izvede s tihim alarmiranjem. Izjemoma je mogoče aktiviranje z uporabo alarmnega znaka za neposredno nevarnost v skladu z internim predpisom MORS (Navodilo za delo v centrih za obveščanje). Alarmni znak za neposredno nevarnost se lahko uporabi za aktiviranje naslednjih enot JGS:

– PGD Lipoglav,

– PGD Prežganje,

– PGD Gameljne,

– PGD Medno,

– PGD Rašica.

Za enote od a do c se alarmni znak proži neposredno iz ReCO ali izjemoma iz GBL. Za enoti d in e, katerih sireni nista vezani v sistem javnega alarmiranja, sireni proži član enote, ki po obvestilu o požaru, ki ga praviloma dobi prek ReCO, prvi pride v gasilski dom.

Aktiviranje enot JGS je praviloma postopno.

Praviloma je ob vseh nesrečah aktivirana GBL.

GBL aktivira prostovoljne gasilske enote JGS v primeru požarov vedno, vendar v odvisnosti od stopnje pripravljenosti prostovoljne gasilske enote JGS.

1. a) Stanje običajne pripravljenosti

Prostovoljne gasilske enote JGS, ki so v stanju običajne pripravljenosti, aktivira GBL prek ReCO med tednom (ponedeljek, torek, sreda, četrtek) v času med 16. in 5. uro ter med vikendi v času od petka od 16. ure do ponedeljka do 5. ure (enako velja med dela prostimi dnevi).

Prostovoljne gasilske enote JGS se praviloma ne aktivirajo med tednom med 5. in 16. uro.

Obdobja aktiviranja ne veljajo za prostovoljne gasilske enote JGS Lipoglav in Prežganje, ki ju GBL aktivira prek ReCO vedno, kadar je dogodek na njunem območju delovanja.

1. b) Stanje povečane pripravljenosti prostovoljne gasilske enote JGS

Prostovoljne gasilske enote JGS, ki so v stanju povečane pripravljenosti, aktivira GBL prek radijske postaje v sistemu zvez ZARE na kanalu 15 oziroma 16. Vodja prostovoljne gasilske enote JGS mora javiti ReCO in centrali GBL na kanalu 15 oziroma 16 izvoz enote in po prihodu na mesto nesreče poročati o stanju.

1. c) Stanje zmanjšane pripravljenosti

Aktiviranje prostovoljne gasilske enote JGS ali posameznih vozil prostovoljne gasilske enote JGS se v času njihove zmanjšane pripravljenosti ne izvaja.

1. d) Samoaktiviranje prostovoljne gasilske enote JGS

Kadar je prostovoljna gasilska enota JGS na drug način obveščena oz. aktivirana zaradi dogodka na njenem območju delovanja, mora vodja prostovoljne gasilske enote JGS:

– dogodek prijaviti ReCO in centrali GBL na kanalu 15 oz. 16;

– javiti izvoz enote;

– po prihodu na mesto nesreče poročati o stanju.

Za vse druge okoliščine velja, da odločitev o aktiviranju sprejme vodja izmene GBL na podlagi podatkov iz prijave oziroma vodja intervencije GBL na mestu nesreče na podlagi ocene stanja. Pri tem velja načelo, da najprej aktivira prostovoljno gasilsko enoto JGS, na območju katere je nesreča.

Ob večji nesreči vodja intervencije, poleg lokalno pristojne enote, aktivira še prostovoljno gasilsko enoto JGS, ki opravlja vlogo centra sektorja in sektorskega poveljnika. Odločitev o tem, katere prostovoljne gasilske enote JGS je treba dodatno aktivirati, najprej sprejme vodja intervencije na mestu nesreče in vodja izmene kot celote, v nadaljevanju pa pri tej odločitvi sodeluje še poveljnik sektorja oz. član poveljstva GZL.

5. ORGANI VODENJA

JGS vodi poveljnik JGS. Funkcijo poveljnika JGS opravlja poveljnik GBL, ob njegovi odsotnosti ali po njegovem pooblastilu pa oseba, ki izvaja funkcijo vodje izmene GBL. Poveljnik JGS izvaja vse pristojnosti, ki jih ima vodja intervencije po ZGas in ZVNDN, kadar je to za izvajanje zadev zaščite, reševanja in pomoči potrebno.

Poveljniku JGS pri usklajevanju dela, pripravah, načrtovanju, vodenju in drugem delu JGS pomaga poveljstvo javne gasilske službe. Poveljstvo vodi poveljnik JGS.

Poveljstvo JGS sestavljajo:

– namestnik poveljnika GBL,

– štirje vodje izmen – poveljniki čet GBL,

– vodja tehnične službe GBL,

– vodja preventivne službe GBL,

– poveljnik GZL,

– namestnik poveljnika GZL,

– dva podpoveljnika GZL,

– štirje sektorski poveljniki GZL,

– predstavnik Oddelka mestne uprave MOL, pristojnega za zaščito, reševanje in civilno obrambo, ki ga določi predstojnik oddelka.

Poveljniku, namestniku poveljnika oziroma podpoveljnikom GZL so podrejeni poveljniki in podpoveljniki gasilskih sektorjev, njim pa poveljniki in podpoveljniki prostovoljnih gasilskih enot.

Organe poveljevanja prostovoljnih gasilskih enot imenujejo prostovoljne gasilske organizacije samostojno.

GBL sestavljajo 4 čete (izmene). V vsaki četi sta 2 voda, v vsakem vodu 2 oddelka in vsakem oddelku 2 skupini. Enote GBL vodijo: poveljnik brigade in njegov namestnik; poveljniki čet in njihovi namestniki, poveljniki vodov ter vodje oddelkov in skupin. Funkcijo vodje izmene GBL izvajajo poveljniki čet, v njihovi odsotnosti pa njihovi namestniki. V odsotnosti namestnikov poveljnikov čet funkcijo vodje izmene izvaja starejši od vodij oddelkov v izmeni.

Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, ki prizadenejo večje območje MOL, so poveljniki prostovoljnih gasilskih enot in poveljniki gasilskih sektorjev podrejeni neposredno krajevno pristojnemu poveljniku civilne zaščite oziroma njegovem namestniku v skladu z odločitvijo poveljnika civilne zaščite MOL ali njegovega namestnika, kadar je poveljnik odsoten.

Naloge in pristojnosti poveljnika oziroma vodje gasilske enote so poleg že navedenih tudi:

– skrb za to, da na intervenciji sodelujejo samo psihofizično sposobni, usposobljeni in opremljeni pripadniki enote;

– skrb za varno delo in seznanjenost gasilcev z nevarnostmi na kraju intervencije;

– izvrševanje povelj vodje intervencije;

– samostojno vodenje svoje enote v skladu s pravili stroke in predpisi.

6. DELOVANJE GBL V SKLADU S POGODBAMI IN DOGOVORI

Vlada RS je določila GBL za izvajanje naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu in ob nesrečah na tekočih ter stoječih vodah, ki so javno dobro s katerim upravlja država, ter druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena, na območju za katerega je GBL ustanovljena in na širšem območju, kadar je poklicana na intervencijo.

7. ORGANIZIRANOST GBL

Delo v poklicni gasilski enoti težko primerjamo z drugimi zaposlitvami. Pri delu se uporablja draga zaščitna in reševalna oprema, vendar je to služba, ki je ne glede na to zelo in predvsem odvisna od ljudi. Poklicni gasilci svoje delo opravljajo v posebnih pogojih, težkih razmerah in izpostavljeni nevarnostim (strokovne analize dokazujejo, da mora gasilec v svojem poklicu obvladovati nekaj 100 različnih področij in le-te opravljati v človeku najtežjih trenutkih). Zato so za gasilsko službo značilne nekatere posebnosti in zahteve, ki so za uspešno izvajanje te dejavnosti nujne, to so:

– skupinski duh,

– disciplina,

– hitro reagiranje in odziv ob nesrečah,

– raznovrstna (tehnična) znanja,

– stalno usposabljanje in urjenje.

Zato ni nenavadno, da so bile natančna organizacijska struktura in izdelan sistem določanja in opravljanja nalog v poklicnem gasilstvu povsem običajni že dosti prej kot v industriji in poslovnem svetu. Vsakodnevna določitev posadk intervencijskih vozil hkrati pomeni, da ima vsak posameznik točno določeno nalogo. Tako enota na intervenciji deluje skladno, brez nepotrebnega podvajanja aktivnosti.

Shema: Organizacijski deli Gasilske brigade Ljubljana:

Pravila službe natančno določajo način izvajanja gasilske službe, razporeditev delovnega časa, najmanjše število navzočih gasilcev, potek intervencije (alarmiranje, izvoz, vožnja, vodenje, uporaba zaščitne opreme, poročanje), usposabljanje, vaje ter druga pravila, povezana s hišnim redom in ravnanjem posameznika v GBL.

Gasilsko službo danes sestavlja 128 gasilcev, razporejenih v štiri enakovredne izmene – čete. Izmeno tvorijo vodja, njegov namestnik, dve vodji oddelkov in 28 gasilcev. Vsi posamezniki s svojimi različnimi tehničnimi znanji tvorijo celoto. Delo v izmenah poteka v delovnem ciklusu 12 ur (služba) – 24 ur (prosto) – 12 ur (služba) – 48 ur (prosto). Taktične enote v eni izmeni gasilske službe so skupina, oddelek (3 v izmeni) in vod. Posadka osnovnega gasilskega vozila sestavlja en oddelek, skupino pa predstavljajo posadke drugih vozil, kot so gasilska avtocisterna, avtomobilska lestev, tehnično vozilo, itd.

Oddelek ali celo dva hkrati zapusti območje enote (zapusti dvorišče) po prejemu klica na pomoč, v času krajšem od ene minute, kar nas uvršča med najhitrejše enote v Sloveniji, pa tudi v Evropi. Čas obdelave klica je predvsem odvisen od vrste in razsežnosti dogodka in s tem povezanih informacij, ki jih potrebujemo za nadaljnje delo.

Sedanja lokacija edine gasilske postaje Gasilske brigade Ljubljana je na Vojkovi ulici 19 za Bežigradom. Postaja se nahaja v neposredni bližini mestnega središča in ima zagotovljen ugoden izvoz na ljubljansko severno obvoznico ter po njej dostop do bolj oddaljenih območij ter pomembnejših cestnih povezav. Večji del mestne občine in samo mesto je s te lokacije dosegljiv v času, krajšem od desetih minut.