DELOVANJE LJUBLJANSKE JAVNE GASILSKE SLUŽBE V LETU 2020

Lansko leto je bilo, milo rečeno, zelo zahtevno za vse nas. Pandemija koronavirusa je spremenila svet. Povzročila je največjo globalno motnjo, ki jo je velika večina od nas občutila v svojem življenju. Posledično je seveda imela močan vpliv tudi na naše delo. Dejstvo je namreč, da gasilstvo predstavlja kritično strukturo v družbi.

Situacija koronavirus

Ob izbruhu epidemije koronavirusa smo morali izvesti določene samozaščitne ter organizacijske ukrepe. V Ljubljani smo že pred razglasitvijo epidemije posebno pozornost namenili ustreznim ukrepom za zagotovitev neprekinjenega izvajanja občinske javne gasilske službe. To je pravzaprav naša odgovornost. Le popolnoma zdrav gasilec lahko učinkovito posreduje. Odrejena je bila prepoved obiskov in zadrževanj v vseh gasilskih enotah, odpovedane so bile aktivnosti, vključno z usposabljanji. Uvedli smo poseben režim aktiviranja prostovoljnih gasilskih operativnih enot. Te namreč predstavljajo nepogrešljiv del naše javne gasilske službe.

Kaj pa intervencije?

Kljub neke vrste »umiritvi splošnega življenja« se število intervencij ni zmanjšalo, ampak je ostalo na približno enakem nivoju, kot leto poprej.

Občutno manj je bilo sicer posredovanj v primerih prometnih nesreč. Beležimo namreč 26 % manj posredovanj, kot v letu 2019. Predvidevamo, da je bil vzrok temu zmanjšan promet na slovenskih cestah. Žal pa smo skoraj vsak dan gasili požare na različnih objektih, tudi stanovanjskih. Ponovno beležimo porast v primerjavi s prejšnjim letom (+ 14 %). Veliko »sivih las« so nam povzročali požari v naravi. Izstopa predvsem lokacija Šentviški hrib, kjer smo zelo intenzivno posredovali več kot 10 krat. Zaznan je sicer tudi porast nesreč ob prisotnosti nevarnih snovi, kjer beležimo 13 % rast, vendar bi težko trdili, da gre za trend, ker gre za relativno majhno število takšnih nesreč.

Iz navedenega se je razmerje intervencij, glede na vrsto dogodka, nekoliko spremenilo. Delež požarov (iz 31 % na 35 %) je namreč že skoraj dohitel delež intervencij, kjer smo nudili tehnično pomoč (iz 38 % na 36 %). Delež prometnih nesreč se je iz 16 % zmanjšal na 12 %.

Izvajanje operativnega dela Gasilske brigade Ljubljana oziroma celotne javne gasilske službe v Ljubljani pa vendarle lahko ponovno ocenimo kot zelo uspešno in učinkovito. Številke povedo vse o obsegu potrebnega dela:

• 721 krat je bil vzrok naše intervencije požar,
• 740 krat smo nudili tehnično pomoč,
• 239 krat je šlo za prometno nezgodo,
• 121 krat smo odstranjevali potencialne nevarnosti,
• 101 krat smo posredovali ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
• 56 krat je šlo za reševanje živali,
• 11 krat smo posredovali pri reševanju ob nesrečah na vodi.

Poleg tega smo opravili še 36 preventivnih pregledov ter 4 obsežne vaje, kjer je praviloma sodelovalo več gasilskih enot.

Tako je naše skupno število posredovanj kar 2.029.

Izpostavljamo

Na zapuščenem odpadu gorelo kar dvakrat

Sobota, 22. 8. 2020

Zagorelo je na zapuščenem avto odpadu na Cesti dveh cesarjev. Šlo je za zelo obsežen požar pnevmatik in drugega najrazličnejšega odpadnega materiala. Iz tega razloga je bilo aktiviranih več prostovoljnih gasilskih enot. Gašenje se je izvajalo z vodo in peno ter z uporabo več prenosnih monitorjev za gašenje. Po lokalizaciji požara se je izvajalo gašenje posamičnih žarišč ter intenzivno razkopavanje tlečega materiala s pomočjo gradbene mehanizacije. Ko gorenje ni bilo več intenzivno, je bilo v zraku moč zaznati več dima, zato smo prebivalce aktivno obveščali o dogajanju, predvsem je bila ključna informacija, da se ne izpostavljajo dimu, se umaknejo in zaprejo okna. Tekom celotnega trajanja intervencije je skupaj na mestu požara sodelovalo 241 gasilcev s 65 gasilskimi vozili. 44 gasilcev je bilo iz Gasilske brigade Ljubljana, kar 197 gasilcev pa iz 29-ih ljubljanskih prostovoljnih gasilskih društev.

Četrtek, 10. 9. 2020

Na isti lokaciji je ponovno zagorelo. Poleg intenzivnega gašenja smo posebno pozornost namenili spremljanju onesnaženja ozračja, ki ga je izvajal pooblaščen mobilni laboratorij. Posledično smo okoliškim prebivalcem priporočili, da naj zjutraj ne zračijo stanovanj in naj ob izhodu na prosto uporabijo osebna zaščitna sredstva za zaščito dihal (maske). Na tej intervenciji je pri gašenju požara sodelovalo 111 gasilcev s 27 gasilskimi vozili. 16 gasilcev je bilo iz Gasilske brigade Ljubljana, ostalih 95 gasilcev pa iz 11-ih ljubljanskih prostovoljnih gasilskih društev.

Šentviški hrib

Na območju Šentviškega hriba smo prvič posredovali 10. marca. Posredovalo je 27 gasilcev s šestimi vozili. Druga intervencija je bila 12. marca, ko smo pogasili gozdno podrast v sestavi 28 gasilcev. Že dva dni za tem smo bili ponovno aktivirani. Zagorela je podrast in mešani gozd na dveh lokacijah nad šentviškim predorom. Požar smo s pomočjo brezpilotnega zrakoplova locirali. Tokrat je bilo na delu 34 gasilcev z 9 vozili. Naše posredovanje je bilo ponovno potrebno 18. marca. Požar je gasilo 51 gasilcev. Med 19. in 20. marcem se je intenzivnost še stopnjevala, saj smo na tej lokaciji izvedli še 5 intervencij. Poleg več prostovoljnih gasilskih enot, smo tokrat aktivirali še helikopter Slovenske vojske za pomoč pri gašenju. Ta je izvajal gašenje notranjega dela požara in opravil 21 naletov oz. odmetov vode. V mesecu aprilu se dogodki žal ponavljajo. 7. aprila je namreč ponovno zagorelo. Zahtevnost terena je botrovala k odločitvi za ponovno pomoč gašenja s helikopterjem, ki je tokrat izvedel 9 odmetov vode. Število gasilcev in vozil se je skozi čas intervencije spreminjalo, skupaj pa je bilo na terenu kar 92 gasilcev.

Neurje v Ljubljani

V ponedeljek, 6. julija 2020, nekaj minut čet pol deseto zvečer, se je nad Ljubljano razbesnelo močno neurje. Sprva je težave povzročal močan veter, ki je podiral drevesa in odkrival strehe. Močnejši dež je bil vzrok, da je voda zalila tudi nekaj pritličnih prostorov in kleti. Na delu je bilo, poleg Gasilske brigade Ljubljana, še 17 prostovoljnih operativnih gasilskih enot iz sestave javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana. Koordinacijo prostovoljnih enot je že takoj na začetku prevzela Enota za podporo vodenju. Posredovanja so se vrstila še naslednji dan. Iz naslova tega neurja smo zabeležili skupaj kar 87 intervencij. Takšna situacija je v urbanem okolju, kot je mesto Ljubljana, pravzaprav povsem pričakovana.

Glede na vrsto posredovanj, so bile intervencije sledeče:

Najbolj obširna je bila intervencija, ko je Centru za socialno delo veter odkril približno 800 m2 bakrene strehe. Ta se je »ujela« na sprednji strani stavbe.

Na vseh intervencijah je skupaj sodelovalo prek 180 gasilcev z več kot 30 vozili. Na srečo je šlo v vseh primerih le za materialno škodo.

Brez sodobne tehnike ne gre

Tehnika s katero posredujemo je seveda eden ključnih elementov našega uspešnega dela. Milan Vrhovec (poveljnik Gasilske brigade v obdobju 1959-1966) je nekoč zapisal: »Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla!«

V preteklem letu smo v operativno uporabo uspešno uvedli novo večnamensko vozilo za gašenje in reševanje. Vozilo je zelo sodobno ter premišljeno opremljeno za dosego visoke stopnje učinkovitosti pri vsakdanjem posredovanju, z osem člansko posadko lahko suvereno obvlada večino vrst intervencij.

Bogatejši smo tudi za novo večje kombinirano vozilo za prevoz moštva in opreme. Poleg vozil smo opremo posodobili še na področju zaščitnih oblek za gasilce ter lahkih zaščitnih čelad, kupili smo še novo mobilno vskočnico za reševanje iz višin, iz naslova potrebnih posredovanj v času epidemije pa smo se opremili tudi s profesionalnimi zemegljevalniki za razkuževanje večjih prostorov.

Komunikacija z občani

Zavedamo se pomembnosti proaktivnega sodelovanja z občani, zato smo bili aktivni tudi pri komuniciranju. V času prvega vala epidemije, po nekaj dneh izključno negativnih novic v medijih, smo meščankam in meščanom Ljubljane sporočili, da jih v tej neprijetni situaciji ne bomo pustili na cedilu in da bomo ves napor vložili v to, da ostanemo zdravi in da bomo lahko učinkovito posredovali, ko nas bodo potrebovali. Izvedli smo še obsežno preventivno akcijo s sloganom »Ostani doma! Kaj pa sedaj?«. Nagovor je bil namenjen staršem. Pozvali smo jih, da čas, ko so z otroki ostali doma, izkoristijo za njihovo večjo varnost. Izpostavili smo 7 prežečih nevarnosti in podali napotke za varno rokovanje z nevarnimi predmeti. Konec leta pa smo aktivno sodelovali pri nacionalni akciji »Bodi zvezda in ne meči petard!«, ko smo skupaj s slovensko policijo in UKC Ljubljana pozivali k neuporabi pirotehničnih sredstev.

Za zaključek

Na tem mestu velja poudariti, da se je ponovno izkazala izjemna organiziranost in usposobljenost celotne ljubljanske javne gasilske službe, tako poklicne, kot prostovoljne. Ocenjujemo, da je bilo naše delo na vseh intervencijah učinkovito in posledično zelo uspešno. Razlog temu je vsekakor koordinirano delo celotnega vodstva intervencij, aktivno sodelovanje podpornih enot in visoko strokovno delo vseh operativnih enot.

OSTANITE ZDRAVI!